Duo Claripiano

Kritike

Trieste prima/Trst prvič 2021
Odzven, Sigic
november 2021
koncert Dua Claripiano v Trstu
dr. Franc Križnar

Na koncertu v tržaški evangeličanski baziliki sv. Silvestra je nastopil ljubljanski inštrumentalni Duo Claripiano s sporedom slovenske in tuje glasbe pod mottom »Quell’ ombra« (Ta senca). Gre za neke vrste tiho vez med glasbami vsega sveta. Tako je bilo tudi tokrat, na letošnji 35. ediciji festivala, ko sta sredi Trsta 20. novembra nastopila v svetu uveljavljena Ljubljančana: Dušan Sodja na klarinetu in Tatjana Kaučič na klavirju

https://www.sigic.si/trieste-prima-trst-prvic-2021.html

 

Filharmonija se vrača
Odzven, Sigic
junij 2020
koncert Dua Claripiano in Massimiliana Mianija v Slovenski filharmoniji
dr. Franc Križnar

V pokriznem času se na čisto prave koncertne odre počasi vračajo člani osrednjega državnega simfoničnega orkestra, Slovenske filharmonije. Med drugim so se s ciklusom Filharmonija se vrača vrnili Duo Claripiano in gost Massimiliano Miani. Tako zavzete soigre vseh treh enakovrednih partnerjev že dolgo nisem slišal izvajati te v Sloveniji komaj znane glasbe za to zasedbo. Partnerstvo, da ne rečem izjemna skupna naklonjenost, se je izkazala za najdobrohotnejši kriterij.

https://www.sigic.si/filharmonija-se-vraca.html

 

Koncertni atelje DSS
Revija ODZVEN, Sigic
19. november 2017
Maia Juvanec
koncert Dua Claripiano v Koncertnem ateljeju DSS
Spored: Alban Berg, Vitja Avsec, Robert Kamplet, Nina Šenk, Olivier Messiaen, Aldo Kumar
https://www.sigic.si/koncertni-atelje-dss.html


14. novembra se je v Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije odvil drugi koncert cikla Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev, v katerega je njegova snovalka, skladateljica Nina Šenk, umestila slovenske novitete in pomembne stvaritve za klarinet in klavir Albana Berga in Olivierja Messiaena.    Koncert se je začel z noviteto Roberta Kampleta, ki se iz atonalnega ozračja prvega stavka prelije v sinkopiran, jazzovsko obarvan drugi stavek. V tretjem se glasba povrne k melanholično kromatični glasbeni zasnovi in da skladbi kot celoti značaj dveh blokov z izrazitim črno-belim kontrastom. Koncept kroženja, ki ga je skladatelj želel glasbeno izraziti, sem razbrala v uporabi ponavljajočih se glasbenih okruškov, vzorcev, ki so potovali po oktavnem postopu navzgor in navzdol, toda več kot linearne zasnove kroga vseeno nisem zaznala. Bolj kot kompozicija sama je v ospredje prišla občutljivo budna igra dua Claripiano. Skladbo sta klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič podajala z izjemnim posluhom za usklajeno igro, ki jo je za nameček odlikoval mehak in polni ton klarineta (tega je mestoma sicer bolj opazno spremljal zvok šumenja). Oba glasbenika sta se solistično izpostavila z izvedbo Messiaenovih skladb. Sodja je izvedel presunljiv stavek za solo klarinet Abîmes des oiseaux (Brezno ptic) iz Kvarteta za konec časa. Izkoristil je dinamični razpon svojega inštrumenta in z agogično gibljivostjo v skladbo dahnil svojstveno interpretacijo. Messiaenov Preludij za klavir Golobica je pianistka z interpretativno občutljivo igro pripeljala do zamaknjenega in zasanjanega izraza.  V svoji noviteti Recitativo et Allegro je Nina Šenk inštrumentalni duo nadgradila s tretjim inštrumentom, električnim lokom, ki je z ležečimi toni tu in tam smiselno dopolnjeval horizontalno dimenzijo glasbenega stavka in obogatil barvni spekter osrednjih inštrumentov. Tadva sta se spopadala z istim glasbenim materialom, ki je vseboval bodisi počasneje artikulirane ali jedrnato odsekane akordske strukture in na enem mestu razdrobljenost v slogu pointilizma. Za skladbo je potemtakem značilna enovitost v motivično-tematskem materialu, v katerem Šenkova v svojem prepoznavnem stilu organsko premika fokus z vsebinsko povednega na področje vihrave virtuoznosti. Pri slednji je v izjemnih višinah zablestel klarinetist.      Štirje stavki za klarinet in klavir op. 5 Albana Berga so bili, kot se zdi, interpretativno nekoliko manj dodelani, kar je verjetno treba pripisati zahtevnosti, ki jo od glasbenikov terja tako kompleksna glasbena zasnova. Na tem mestu velja omeniti, da je bil v koncertnem listu za skladbo že tako okrnjeni manevrski prostor porabljen le za datiranje te skladbe!  Naslednja je zazvenela noviteta Glosa za klarinet in klavir Vitje Avsca, v kateri je izraziteje odmevalo eklektično menjavanje slogov. Svoje modernistične nastavke je skladatelj dobro utemeljil in v začetku skladbe glasbeno postavil, žal pa v nadaljevanju opustil ali kar zapustil. Vdori jazzovskega in drugega materiala so napravili vtis shizofrene kompozicije, zdelo se je, kot da skladatelj ni izpolnil naloge, ki si jo je zastavil na začetku kompozicije.  Ob zaključku večera je noviteta Alda Kumarja še vidneje izpostavila dihotomijo poetoloških vodil in duhovnih izhodišč slovenskih skladateljev resne glasbe. Kompozicija Ebenovina beline vsebuje stilno zelo raznolike vsebine, ki so bile za moja ušesa nepovezano nanizane. Všečni melodiki, ki je spominjala na že slišano filmsko glasbo, so sledile tipične tonalne hitre šablonske pasaže za oba inštrumenta v unisonu, nato pa sta bili navrženi še zibajoča klavirska spremljava v duhu uspavanke ter prepoznavna motorična spretnost ciganske glasbe v stilu čardaša. Skladatelj se v svojem ustvarjalnem procesu sploh ni posvetil posebnostim inštrumentov, prav tako se zdi, da se ni celostno posvetil razvijanju izbranih glasbenih izrazov. Povezave med izbranimi glasbenimi vzorci in tematikami, ki jih je skladatelj izpostavil v koncertnem listu, so za moje uho ostale povsem neslišne, če že ne nelogične (če ostanem pri umetniških merilih).  Je pa Kumarjeva melodika nato navdušila v bisu. Duo Claripiano je koncert raznolikih umetniških iskanj zaokrožil z res muzikalnim in hkrati izenačevalnim pečatom globalizma. 

 

 

GLASNA, Revija Zveze Glasbene mladine Slovenije
Oktober-november 2017
Marina B. Žlender
Recenzija albuma “V OBJEMU DVOJINE”
Slovenska ljudska glasba v koncertni preobleki
ZKP RTV Slovenija v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija, 2017
A. MAKOR, T. HABE, K. PUSTINEK RAKAR, J. GOLOB, P. ŠAVLI, A. MISSON, T. VULC, H. VIDIC

Projekt uigranega dua Claripiano, ki ga sestavljata pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, je uresničil svoj namen in dal mesto ljudski glasbi v novih skladbah slovenskih skladateljev. Svoja dela so prispevali Andrej Makor, Tomaž Habe, Katarina Pustinek Rakar, Jani Golob, Peter Šavli, Tadeja Vulc, Andrej Misson in Helena Vidic. Nastala so na pobudo obeh izvajalcev, ki sta jih oživila z njima lastno virtuoznostjo, uigranostjo in se z neposredno igro približala slovenski duši.

Andrej Makor se je v svoji skladbi Histria et amor igrivo pozabaval z ljubezensko liriko Istre in pesmi ljubeznivo oblikoval v tristavčno delo. Preveva jih optimistično vzdušje, ki ga je duo Claripiano tankočutno oblikoval v tekoči in lirični igri, v kateri se prepletata klarinet in klavir. Markantnejši značaj ima skladba Tomaža Habeta Zeleno, ki te ljubim zeleno, ki je polna nostalgije in spominov na preteklo otroštvo ter obujanja posameznih ljudskih pesmi, od fantovskih do svatbenih ter ločitvenih. Dušan in Tatjana sta delo izvedla s ponotranjenim izrazom in polno oblikovanim zvokom, v katerem zablestijo posamezni napevi v izčiščenem in enakovrednem dialogu. Venec treh dolin Katarine Pustinek Rakar se spušča v napeve Roža, Podjune in Zilje, ki jih med seboj povezuje v lucidni igri, pri tem pa kot vezni člen poudarja število tri (tri doline, tridelnost skladbe, obdelava napevov). Zdi se, kot da bi se napevi prelivali med seboj v razgibani in tekoči melodiki. Skladatelj Jani Golob je med seboj povezal in motivično izpostavil Tri prekmurske ljudske pesmi, ki pa se oddaljujejo od zgolj citatov in preraščajo v tridelno samostojno kompozicijo, iz katere veje prekmurska duša.
Skladba Oj, deklica, povej mi to Petra Šavlija rahločutno odstira pogled na to pesem iz Zatolmina, ki je plod študija zvočnih zapisov iz tega kraja. Skladatelj je pesem ponotranjil in ji dal avtorski pečat, tega pa je pretanjeno oblikovala usklajena in zvočno bogata igra dua Claripiano, ki mu je pesem tudi posvečena. Tadeja Vulc je za umetniško popotovanje izbrala pesmi Ko oblaki so rudeči in Petelinček je zapieu. Pri tem je uporabila širši nabor izvajalskih tehnik in v poustvarjanje vključila inovativne elemente, s katerimi je pesmi razgibala in ju nadgradila v sveže oblikovano zvočno bogato kompozicijo. Tudi skladatelj Andrej Misson se je poglobil v slovensko ljudsko izročilo in za svoje delo izbral pesem Marija in brodnik. Oblikoval jo je v baladnem vzdušju, ki ustreza mračni in moralni vsebini pesmi, pri tem pa je znal prisluhniti in poudariti njene finese. Skladba Kresna Helene Vidic nam zvočno slika šege Bele Krajine, kjer je avtorica kot otrok preživljala poletne počitnice in kamor se še vedno vrača. Skladateljica je v glasbeno izročilo vnesla osebno interpretacijo v obliki spevne in lirično obarvane skladbe, ki sta ji člana dua Claripiano vdihnila toplo in barvito dušo, kot zvočno poenoteno “zlitje” obeh inštrumentov.

Bistvene vrline dua Claripiano se torej kažejo v subtilno uigranem skupnem muziciranju in prefinjenem občutku za barvitost in polnost zvoka. Ljudskemu izročilu v ponotranjeni obliki posameznih avtorjev sta znala vdihniti toplino, izčiščeno zvočno podobo in oblikovati vsako skladbo glede na njeno notranje razpoloženje. Rezultat njunega mojstrstva pa je pričujoča plošča, ki bo našla poslušalce tako v krogih klasičnega kot tudi širšega občinstva.


 

Primorske novice
(12. september 2017)
Metka Sulič
Recenzija koncerta Festivala Kogojevi dnevi
Bolečino moramo imeti radi, tako kot srečo in veselje

Na drugem dogodku 38. sezone mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi sta se prepletli poezija in glasba. Večer poezije Maje Munih so oblikovali štirje ustvarjalci z različnih področij umetnosti: poleg mlade pesnice še gledališka igralka Saša Mihelčič ter Duo Claripiano, ki ga sestavljata klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič.

KANAL OB SOČI – V cerkvi Marijinega vnebovzetja je večer, ki se je dopolnjeval v igri zvoka in besede, ožarjala globoka izpoved mlade slovenske pesnice iz Ljubljane. 19-letna Maja Munih je deloma Primorka in glasbo nosi v svojem srcu. Vnukinja maestra Marka Muniha piše poezijo, ki je v interpretaciji Saše Mihelčič nemalokrat zazvenela kot glasba. Kot bi v vsako besedo ujela milozvočno doživetje, o katerem spregovori.

Maja Munih je doslej izdala dve pesniški zbirki Prebujenje (2015)in Ogledujem se v resnici (2016) ter roman Sanje bolijo drugače (2015), v Kanalu pa poslušalcem ponudila izbor trinajstih pesmi iz prve zbirke, ki jo je pozitivno ocenil Ciril Zlobec.

Z velikim občutkom in premišljenim pristopom sta na podlagi pesniškega izbora glasbeni program sestavila Dušan Sodja in Tatjana Kaučič. Skladbe so se prilegale bodisi melodičnosti besed, ujetih v verze, bodisi čustveni barvitosti sporočila ali sami vsebini. Mednarodno uveljavljena koncertanta, znana kot ambasadorja slovenske glasbe, sta izbrala le dela slovenskih skladateljev. Med Primorci sta se odločila za skladbo Andreja Makorja iz mlajše in Petra Šavlija iz srednje generacije. Njuni skladbi sta parafrazirali primorsko ljudsko glasbo; Makorjeva “Histria et amor” istrsko, Šavlijeva “Oj, deklica, povej mi to” pa tolminsko. Ob teh delih smo slišali še skladbo “Marija in brodnik” Andreja Missona ter “Spomin – Reminiscence”, noviteto uglednega slovenskega skladatelja Lojzeta Lebiča.

Izvedbe skladb, ki so bile vse po vrsti napisane in posvečene Duu Caripiano, so bile brezhibne; jasne v artikulaciji, nabite z melodičnostjo, iskreno podane v svoji čistosti in predvsem doživeto izpovedne. Kot bi glasbenika ujela tisto pretresljivo sporočilo, ki ga je Maja Munih položila v besede. Saša Mihelčič je odstirala tančice besed, v vsako pa dala košček sebe: naravni tok, spontanost, intimnost … Celota se je dopolnjevala v koherentno zgodbo ljubezni in sreče, trpljenja in žalosti, vendarle s pogledom, uprtim v svetlobo. Maja Munih nas s svojo poezijo pelje v najtemačnejše labirinte bolečine, ki pa ni sama sebi namen, z njo noče priklicati usmiljenja, ampak odrešitev. Ko se odpremo bolečini, ji dovolimo, da spregovori z nami. Poduhovljenost in pogumna iskrenost prežemajo pesmi in prav ta odpira poti v naše srce, v našo bit in srčiko življenja. Mlada pesnica želi občinstvu sporočiti, da bolečina ni trajna, je le ena plat naše resnice, ki je ne smemo zanemarjati, nasprotno, imeti jo moramo radi, tako kot srečo, veselje, radost.

Lepota besede in glasbe je tako poslušalcem v polni kanalski cerkvi poleg ganljivosti dala še velik kos miru, sprijaznjenja, ki odrešuje, in lepoto večnega trenutka, ujetega v minljivost bivanjskega.


 

ROHRBLATT, Berlin
September 2015
Recenzija albuma “20 CLARIPIANO”
Dr. Heicke Fricke
G. Finzi, M. Lipovšek, L. Rančigaj, K. Penderecki, C. Debussy, J. Matičič, L. Lebič, W. Lutoslawski

Duo Claripiano obeležuje dvajseto obletnico svojega delovanja z izdajo CD plošče, na kateri so zbrane skladbe, ki so umetnikoma še posebej blizu ali so jima posvečene. Klarinetist Dušan Sodja s svojim žametnim klarinetnim tonom in s prefinjenim, dinamično filigranskim načinom igranja zgledno interpretira “Pet bagatel” Geralda Finzija. Enako velja za “Plesne preludije” Witolda Lutoslawskega in za “Prvo rapsodijo” Clauda Debussyja: klarinetist igra s kultiviranim, vedno kontroliranim tonom, pri artikulaciji pa je jasen in povsem prepričljiv. Njegova partnerka Tatjana Kaučič na klavirju obvlada bogato paleto zvočnih barv, kar pride do izraza predvsem pri “Treh pravljicah” skladatelja Marijana Lipovška.

Dve skladbi na tej plošči sta posvečeni prav Duu Claripiano, in sicer “Preludij in Rondo” Ljuba Rančigaja iz leta 2006 ter “Canto Rapsodico Janeza Matičiča iz leta 2005. Rančigaj piše svoje delo klarinetistu pravzaprav na kožo, temen zven njegovega klarineta daje začetku preludija značilno toplo barvo; sicer bi ta skladba lahko nastala tudi že trideset let prej. Povsem drugačno pa je Matičičevo delo. Ta skladba, polna faset, uporablja drzne moderne tehnike igranja na klarinetu in klavirju, predeluje reminiscence na skladateljevo pariško obdobje in ima obenem tudi džezovski prizvok. V skupnem igranju Sodja in Kaučič prepričata z ritmično natančnostjo, zvočno fleksibilnostjo in zelo dobro intonacijo. Skladba je dobrodošla obogatitev repertoarja za klarinet in klavir in bo zagotovo zbudila zanimanje ambicioznih klarinetistov in klarinetistk.


 

The Clarinet, ZDA
december 2012
recenzija CD plošče ROMANTIC CLARIPIANO: Duo Claripiano. Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir.
Sonata za klarinet in klavir, op. 167, Camille Saint-Saens; Sonata za klavir in violino v a-molu, št.1 (priredba za klarinet); Sonata za klarinet in klavir v f-molu op.120, št.1, Johannes Brahms. Slovenska filharmonija, SF900068. Minutaža 54:37.

Romantic Claripiano. Še sama tega ne bi mogla povedati bolje. Ime dua natančno označuje, kaj se zgodi, ko dva sijajna glasbenika sodelujeta- skoraj ni mogoče določiti, kje se končuje eden in kje začenja drugi. Gre za enega najodličnejših duov, s katerim sem se sploh kdaj srečala. Pri duu Claripiano gre za zakonca, Dušana Sodjo, klarinet, in Tatjano Kaučič, klavir, ki sta začela sodelovati kot mlada študenta pred sedemnajstimi leti in tokrat izvajata Brahmsovi in Schumannovi deli. Njuna obojestranska ljubezen do del romantičnih skladateljev je bila vedno močna in obvladuje njuna ustvarjalna prizadevanja zadnjih let. Z njunimi besedami: “Je ljubezenski dialog, ki naju spremlja tudi v vsakdanjem življenju.” Odlično povedano. Zgoščenka vsebuje dve ključni skladbi klarinetnega repertoarja, Saint-Saensovo in Brahmsovo f-mol sonato ter delo, ki se ga veliko redkeje izvaja na klarinetu, namreč, Schumannovo violinsko sonato v a-molu. Izvedba Saint-Saensove sonate odseva zlito povezanost liričnih melodij kot ključne osi, ne da bi izvajalca pri tem kazala na tehnično zahtevnost dela. Kakor da oba umetnika brez napora razkazujeta svojo izvedenost in kot eden obvladujeta fraziranje in izbor tonskih barv. Schumannova violinska sonata v a-molu (ena mojih najljubših skladb) na klarinetu zveni omamno. Zakaj ni Schumann to delo prvotno napisal za klarinet ostaja skrivnost, kljub temu pa odlično zveni na tem instrumentu. Zanimiva je trditev v spremni notici, da je sonato možno enakovredno izvajati na obeh instrumentih. Čudovito je to slišati, saj klarinetnemu repertoarju vedno prav pride kakšna dodatna skladba. Sodja izvaja svojo priredbo izključno na Buffet Tosca B klarinetu, čeprav drugi klarinetisti često uporabljajo oba, tako B kot A klarinet. Izvedba Brahmsove sonate v f-molu predstavlja enega najodličnejših posnetkov, ki sem jih kdaj slišala. Umetnika sta uglašena v fraziranju, barvi tona in temperamentu do stopnje, ki je izvajalsko zelo redka. Dolgo skupno igranje (in življenje!) je spravilo to delo na novo raven. Več kot užitek je poslušati umetnika tega formata, ko dosegata tako čudovite rezultate. Igra Dušana Sodje in Tatjane Kaučič je čarobna. Velika raznovrstnost tonskih barv s strani obeh instrumentov, skupaj s pretanjeno niansiranim fraziranjem, sta posledica izjemnega sodelovanja, medtem ko zgoščenki podeljujeta nalepko “treba je imeti”. Veselim se nadaljnjih poslušanj teh sijajnih glasbenikov.

Julia Heinen, profesorica klarineta na Kalifornijski državni univerzi Northridge, Buffet in Rico umetnica


 

IL PICCOLO
14.januar 2008
recenzija CD plošče »Riflessi mitteleuropei«
Tatjana Kaučič, klavir
»Riflessi mitteleuropei« s klavirjem Tržičana Riccarda Fabrisa

»Riflessi mitteleuropei« je zgoščenka z glasbo Riccarda Fabrisa, ki je izšla pred kratkim pri založbi Pizzicato. Naslov hkrati označuje stilske namere programa, ki je enostavno prepoznaven, zaradi vplivov v osrednjeevropskem področju, na katerega se eksplicitno sklicuje. To so odsevi nemške dediščine, ki se stapljajo s čisto italijansko ekstravertiranostjo. Povezavo je čutiti tudi na simbolnem nivoju, in sicer, srečanju onstran meja, ki jih ni več: med italijanskim avtorjem in slovensko pianistko Tatjano Kaučič.

Tržiški skladatelj, učenec klavirja v razredu Luciana Ganteja in kompozicije Luigija A. Giganteja, se tokrat predstavlja s tremi deli iz leta 2005 kot pianist, ki piše za lasten inštrument. Uvertura je zaupana spevni naravi, ekstravertirana in sentimentalna Suita za klavir, odlomek, s katerim se je začelo sodelovanje v letu 2006 med Fabrisom in Kaučičevo, kot njegovo prvo izvajalko na Edinburg Fringe Festivalu. Strastni toni označujejo tudi zadnja stavka tridelne PalinodijeII, ki zaključujeta lirični in zamišljeni Larghetto. Palinodija I živi rapsodično razpoloženje, ki podoživlja odmeve antičnega kontrapunkta, tke stisnjene dialoge med glasovi in poslušalcem, v tesnobi pripovedujoč površinske občutke.
Gre za glasbo brez vonja inovacije, natančne strukturalne in stilistične refleksije novoromantika, ki je asimiliral ekspresionistične lekcije, in ne zavrača impresionističnih uklonov, da bi dal življenje svojemu osebnemu jeziku, ki spaja različne izkušnje.

Senzibilna ljubljanska pianistka giblje fraziranje ekspresivno, odlaša z umerjenostjo, poglablja obliko, se osredotoči na ekspresivnost vsebine partiture, v njej skrbno raziskuje komunikativno željo, odločno in natančno poudarja pomembnost ritmičnega elementa, in na koncu razsvetli z neko globinsko čistostjo glasu, jasno avtorjevo ekspresivnost.
Zapisi libreta z vodičem za poslušanje so izpod peresa Claudia Gherbitza.


 

Dnevnik
(29.septembra 2007)
Franc Križnar
»Tatjana Kaučič igra Riccarda Fabrisa: Riflessi Mitteleuropei/Srednjeevropski odsevi«
Pizzicato Verlag Helvetia, 2007

Slovenski pianistki mlajše generacije, Tatjani Kaučič je uspel »veliki met«. Potem, ko je s klarinetistom Dušanom Sodjo posnela in izdala dvoje cedejk v njunem »znamenitem« klarinetno-klavirskem duu, se odslej lahko ponaša tudi z novo povsem solistično ploščo. Tokrat je posnela glasbo italijanskega skladatelja aktualne ustvarjalne generacije Riccarda Fabrisa. Gre za njeno igro treh aktualnih del, ki so vsa po vrsti nastala leta 2005, torej hkrati tudi za sodobni in aktualni italijanski klavirski opus: Suita, Palinodia I in II. Vsa tri dela oblikovno omejuje »klasična« in kontrastna tristavčnost, zvočnost njegove glasbe pa ni zaznamovana nacionalno italijansko, pač pa univerzalno; zato verjetno tudi naslov plošče s tremi deli, ki skladatelja Fabrisa in izvajalko Kaučičevo uvrščajo v »srednjeevropske odseve«. Njena klena, suverena in bravurozna, zdaj že povsem značilna klavirska igra pa vedno bolj izzveneva z domačih, slovenskih glasbenih odrov in zapisov v ta, srednjeevropski prostor.
Ocena: 5


Delo
(4. avgust 2006)
Jure Dobovišek
Kritika koncerta na ljubljanskem Festivalu
S kancem družinskega vzdušja

Koncert Dušana Sodje in Tatjane Kaučič v okviru ljubljanskega poletnega festivala je bil zaznamovan s kancem nekakšnega inspirativnega družinskega ozračja, ki sicer gotovo ni nikogar izključevalo (prav nasprotno), je pa nekoliko spominjalo na meščansko tradicijo muziciranja v krogu posvečenih in bilo prepojeno z zavezništvom s posamičnimi ustvarjajočimi. Sodja in Kaučičeva sta po dvanajstih letih delovanja predvsem-cenjena: duo, ki mu posveča skladbe nekaj slovenskih avtorjev zvenečih imen in ki ima v avditoriju glasbenike in glasbene poznavalce, za (pianistkinega) obračalca not pa kar skladatelja (Iva Petrića).

Program je bil tehtna in pestra osvetlitev moderneje usmerjenega skladateljskega izraza, z Brahmsovo skladbo vred. Ta se je dvigala iz osredja večera kakor kak spomenik. Sonata za klarinet in klavir v f-molu iz poznega opusa 120 je primer radikalnega brahmsovskega spoja med strnjenostjo motivičnega dela in čudežno, včasih pa tudi že kar čudno, zaletavajočo se osvobojenostjo v harmonskem razvoju stavka. Izvedba prvega stavka je v svoji detajlirani osredotočenosti tako delovala nekoliko raztrgano; krhko lep je bil klarinetistov napev v drugem stavku. Če sem zapisal, da se je skladba dvigala, sem imel v mislih tudi rastoči interpretativni lok, speljan od začetne mrakobnosti do smelo plesno akcentuiranega rondoja.

Klarinetist in njegova partnerka vstopata v skladbe notranje uglašena med sabo, z energetsko ekonomiko tona in predvsem z akribijo, takšno, ki je zmožna zadihati. Trpkost v Sonatini Uroša Kreka je nedoločna, obotavljaje se izvija iz dinamične pritajenosti, ki je bila uvodoma ozvočena skorajda breztelesno; »kapriciozni« značajski potencial hitrega stavka (s pozorno izdelanimi kontrapuntskimi relacijami) pa ni bil docela izkoriščen.

Dušan Sodja je gibek, linearno skrben, rad prisluškuje lastnemu tonu; Tatjana Kaučič teži k transparenci sozvočij, njena igra je naravno (nikoli rezko) izklesana. Z Dance Preludes, ciklom iz »folklornega« stadija Witolda Lutoslavskega, sta poustvarila kontrastne, nadrobne podobe. Mislim, da sta bili tudi preostali interpretaciji zelo dobri. Slišali smo novo miniaturno skladbo Janeza Matičiča Canto rapsodico. Vztrajajoča »usodna« klavirska figura, nemiren oz. latentno vzburjen spev, trepetljanja; asketsko, jedrnato. No, Sonata Leonarda Bernsteina – skladateljevo zgodnje delo – je daljša, nemara predolga. To ni velika glasba. Je pa skladba zanimiva kot lonec, v katerem najdemo že celotnega skladateljskega Bernesteina (od bartókovskih pobud do jazzovskega in revialnega dotika).


The Clarinet
December 2005
CD review from Julia Heinen
Album: Srečanja (Encounters)
Works by Firšt, Krek, Paterson, Petrić, Pucihar and Ramovš

Clarinetist Dusan Sodja and pianist Tatiana Kaucic have completed their second compact disc collaboration. Their first CD, Legends, was completed in 2000 and features several standard works for clarinet and piano. Their second CD, Encounters, features all new music by Slovenian composers, with all but one of the works written specifically for this duo. This compact disc was recorded in the Concert Hall of Slovenian Philharmony, which Sodja is a member, with one microphone in DVD quality and then squeezed to CD format. Sodja played Selmer clarinets for this recording and the piano was a Steinway D-model.

Uros Krek’s Saraband for Natasha was written in 1994, the year this duo joined forces. Kaucic states in her program notes that she and Sodja wanted to record this as a reminder of the their tenth anniversary of music-making. This is a hauntingly beautiful work in a single movement which is quite impressionistic in nature. The clarinet and piano intertwine with a touch of melancholy expressing dark emotions in beautiful melodic gestures which leave us wanting more.

The second work is Ivo Pertric’s “Autumn Encounters” for which this compact disc is titled. This piece was written in 1999 and first performed in April of 2000. Kaucic states in her program notes that “Autumn represents the composer’s maturity in comparison with our youth.” This work has five short movements which feature intricate ensemble playing coupled with rhythmic independence. The performance is stunning, highlighting a perfect balance between these two wonderful musicians.

Uros Krek’s Sonatina is a significant work in three movements. It is a rhythmically driving and filled with wonderful sounds and fascinating mood changes. The last movement is delightful with its intricate use of rhythmic interest and light-hearted motives. While this is the only work on this compact disc not written specifically for this duo, Sodja states “He (Krek) remains out “Lieblingskomponist” as you can hear it in the Sarabande which we play practically on every concert.”

Primoz Ramovs composed “D-S” for Sodja and it was premiered by the duo at his graduation concert in 1995. It is a true virtuoso work for both clarinet and piano. These two musicians meet every challenge with remarkable fluidity It is an exquisite composition and one which deserves to be a staple in the clarinet repertoire.

Nenad First’s “Diary” was written in 2000 and is a “tour de force” for this formidable duo. An exceptionally large palate of sounds is demanded by this substantial work. Again, these two are up to the task, not only technically but sonically and expressively as well.

Jaka Puchihar is the youngest composer represented on this recording having been born in 1976. This work, written in 2002, is lighter in nature and was composed at the request of the duo for a work with which to end their concert programs. It incorporates many fascinating compositional elements including several from the jazz idiom. It also has a significant cadenza for clarinet which is played with driving excitement by Sodja.

The last work is Scottish composer Wilma Paterson’s “I Dreamed I was in the Forest of Badenoch.” Kaucic states, “The composition was written at our request, since at the concert in Tomintoul, where Wilma lived at that time, we wished to play a work composed by a native.” The work is a wonderful Scottish ballad and after a very rhapsodic opening, features a darkly beautiful melody played by the clarinet. This is a wonderful piece and one which explores the full capacities of both instrumentalists.

This recording is definitely a significant CD and is an important addition to the recorded works for clarinet and piano. It brings to light many new works by some of Slovnia’s most notable contemporary composers. Sodja’s playing incorporates a wide variety of beautiful and haunting sounds. His dynamic range is wide and he expresses his deep emotions with a multi-faceted use of tone color. His exquisite playing reveals flawless intonation, total technical control of the instrument and most importantly, a deep-felt musicality which connects with the listener. Kaucic’s pianism is formidable. She is an insightful musician and one who knows exactly how to perform as a collaborative artist. Their performance is stunning and the ensemble beyond reproach. It is apparent through this recording that this is a world-class duo from which we hope to hear many years of music making.


From The Clarinet
(December 2001)
CD review by David Niethamer
Legende. Dusan Sodja, clarinet; Tatjana Kaucic, piano.
Claude Pascal: Three Legends; Malcolm Arnold: Sonatina, Op. 29; Ivo Petric: Sonata;
Leonard Bernstein: Sonata; Francis Poulenc: Sonata; Joseph Horovitz: Sonatina.
CORONA CCX 196. Total time 72:21.

Dusan Sodja is a clarinetist in the Slovenian Philharmonic. His studies have been in Slovenia and at the Salzburg Mozarteum. Sodja plays with a beautiful sound, good intonation, a wide dynamic range, and very expressive phrasing.
This disc contains six works for clarinet and piano from France, America, England and Slovenia. The title of the disc derives from the only work on the CD not entitled Sonata or Sonatina, Claude Pascal’s Three Legends for clarinet and piano.

The disc opens with Pascal’s work, which was written for Ulysse Delecluse in 1964. This is a new work to me. It serves as a wonderful introduction to the CD, and would make a good recital opener as well. It is in three movements, each with an evocative title. Dusan Sodja plays with colors and moods which beautifully match the music. This piece deserves wider exposure, and this performance alone is a good reason to acquire this CD.

Another less well-known work is the Sonata (1956/57) by Slovenian composer Ivo Petric, who also wrote the notes for this CD. According to Petric’s own notes, during the 1950s he embarked on a project to write sonatas for many of the wind and brass instruments, much like Hindemith. This sonata owes a large debt to Hindemith in terms of the harmonic language and the lyrical use of the clarinet. Still it is an appealing work, a good alternative to the Hindemith for recital programs. Sodja’s playing is idiomatic, with a beautiful sound and good intonation.

The English contribution to the repertoire for this disc is Malcolm Arnold’s Sonatina, which dates from 1951, and Joseph Horovitz’s Sonatina (1981), another infrequently played work which is rarely found on recordings. Horovitz’s Sonatina is very conservative in tonality and the melodic use of the clarinet, and treads the line between popular and concert music. It is very beautifully performed by Sodja, as it plays to his strengths of beautiful tone and careful attention to intonation. In the Arnold, in the more rhythmic and articulated passages, I found myself wanting more “bite” in the articulation, and more incisive rhythm in the playing, but that’s a small point in this recording.

The remainder of the disc is devoted to two chestnuts of the repertoire, the sonatas of Leonard Bernstein and Francis Poulenc. Both are performed ably.

The pianist on this CD, Tatjana Kaucic, is always very accomplished. She is a strong player technically―those of us who have played the Bernstein will remember the “impossible” parts of the first movement, which are here played with ease―and a sensitive and equal sonata partner. Kaucic and Sodja have performed together since 1994, and it shows in their excellent ensemble playing.


From BBC Music Magazine
(November 2001)
Album: LEGENDS
Works by Arnold, Bernstein, Horovitz, Pascal, Petrić & Pascal
Dušan Sodja, clarinet
Tatjana Kaučič, piano
Corona CCX 196

Although only two of the works in their programme fall outside the mainstream repertoire, this new recording by a young Slovenian duo is most welcome for its refreshingly different interpretations. Using considerably more rubato than is customary, they make a compelling case for Poulenc’s well-known Sonata, including a ravishing reading of the beautiful slow movement. Dušan Sodja is an extremely assured player with a prodigious technique but these qualities never overshadow the more elusive ability to play long cantabile lines with real depth. His rendition of the gorgeous central movement of Horovitz’s Sonatina is outstanding and represents one of the highlights of the disc.

Of the two lesser-known pieces, Claude Pascal’s Three Legends proves a revelation with its vivid, strikingly presented characterisations given by this partnership. The Sonatina by Malcolm Arnold, a work very familiar to clarinettists of all standards, is seen here from a different perspective and the unusual approach to phrasing and articulation should make interesting listening for those with preconceived ideas. Throughout their recital, both players give sparkling, uncontrived performances which convey a genuine passion fro the music, thereby ensuring that this disc can be highly recommended.
Tim Payne

PERFORMANCE ***** (EXCELLENT)
SOUND **** (VERY GOOD)

Duo Claripiano | Google+ | Youtube |
Kodington ©2013-2024